ali Obisk Velenja

Prvič smo želeli z Olivo prespati v našem najljubšem kampu Naturist Resort Solaris. Tako…simbolično. Ker smo tam najraje. Pa je Rok »nujno« moral v nedeljo na nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom in glede na gnečo na cesti, raje nismo rinili v Istro.
 
In smo odšli v Velenje. So se nam malo čudili, da kaj bomo pa počeli v Velenju. Popolnoma podobne stvari, kot če bi šli v Rimini ali kam drugam po svetu – imeli se bomo čudovito in ogledali si bomo vse v Velenju. Me zanima, koliko od vas, ki niste iz Velenja, poznate Velenje?
 
Imajo čudovito prenovljeno plažo ob jezeru. Polno ljudi. Voda topla, supanje pa najbolj priljubljen šport.

Ampak ne ne….nismo tako začeli. Začeli smo s prihodom v kamp Jezero. Zapeljali smo se skozi cel kamp.

Tukaj vam moram priznati mojo malo skrivnost: vsakič ko pridem v kamp, katerikoli kamp, tudi če sem bila že 100 krat, postanem nervozna, da ne bom izbrala najboljšega mesta za kampiranje. Da bo kopalnica predaleč, da ne bo sence ob pravem delu dneva in da bo razgled slab. Ja, in s tem totalno živciram Roka, ki pa bi se najraje postavil na prvo prosto parcelo in mu je popolnoma vseeno kje smo, le da je parcela ravna. Kaj sledi? Ja čist se skregava vsakič, ko pridemo v kamp in poskrbiva za zabavo vseh sosedov, ker prav tiha pa tudi ne znava biti.
 
OK, torej se vozimo po kampu (ena sama ravna cesta), ko nas nekdo s strašnim mahanjem rok ustavlja. Smo šli predaleč? Vstopili ne prepovedano ozemlje? Nam pušča guma? Se nam kadi iz motorja?
Neeee….na podlagi naše objave na Facebooku, kjer smo se na veliko hvalili, da imamo Olivo, nas je prepoznala prijateljica, ki je nisem videla že vsaj ene 20 let. Pa naj kdo reče, da se ne splača iti v Velenje!!
Ema je takoj dobila prijateljico in zvrhan kup palačink. Midva pa sva se odpravila poiskat mesto za kampiranje.
 
Nekako se sporazumno odločiva za mesto pod enim drevesom in blizu kopalnice. Olivo parkirava na najbolj ravni del, odpreva tendo, postaviva stole in mizo in……. TO JE VSE. Začudeno se gledava, ker ne moreva dojeti, da je to to in da sva bila tako hitra. Prej smo vedno vsaj nekaj časa postavljali šotor, pa paviljon pred šotorom, pa napihovali samonapihljivke (nisem še srečala samonapihljivke, ki je ni treba napihovati!) in iz ozkih vrečk ven vlekla spalne vreče (tudi tukaj mi ni jasno, zakaj ni še nihče izumil lažjega pakiranja spalnih vreč namesto tlačenja v vrečke, ki bi bile v ponos Durexu). Kje sem ostala? Aha, pri ugotovitvi, da imeti Olivo je razbremenilo tudi namestitev v kampu. Oh, kako je življenje lahko enostavno.

Kaj početi v kampu? Ja, ok, lahko bi se kopali, lahko pa gremo tudi malo obiskati Velenje. Do centra vozi poseben avtobus – in mi, kot čisto pravi turisti, se pripeljemo v mesto. Najprej kosilo – čevapi – morda res ne tradicionalna velenjska jed, ampak še danes pravzaprav ne vem, kaj je tradicionalna knapovska hrana. V Velenju smo že večkrat ustavili v Gostilni Sonce, pod Velenjskim gradom, Stari trg 36. Žal nimajo spletne strani. Priporočam, odlično ponudbo imajo.

Obilnemu kosilu je sledil sprehod po mestu, za lažjo prebavo Ogledali smo si znameniti Titov spomenik in trg pred njim – Titov trg. V času našega obiska je bil postavljen skate park in mladi so izvajali zavidljive akrobacije. Titov spomenik je veličasten – 6 metrov visok. Na spletni strani www.dedi.si zvem, da so ga postavili ob 85. rojstnem dnevu maršala, a da ni uspel priti na odkritje. Po osamosvojitvi Slovenije so spomenik in ime trga obdržali, kljub negodovanju manjše skupine prebivalcev Velenja. Nekateri Velenjčani v šali pravijo, da občasno bronasti maršal sestopi s podstavka in se v nočnih uricah sprehodi po mestu, in sicer zato, da preveri, kakšno je življenje Velenjčanov po njegovi smrti.

Svetujem vam obisk slaščičarne hotela Paka. Tako dobrih tortic že dolgo nismo jedli. Imajo tudi odličen doma narejen sladoled in Rok in Ema sta prišla na svoj račun. Pokličemo taxi (avtobus namreč ob sobotah vozi omejen čas, ob nedeljah pa sploh ne – in to sredi sezone. Morda pošljem županu mail, da naj razmisli o podaljšanju delovnega časa brezplačnega avtobusa za turiste) in nazaj na plažo ob Velenjskem jezeru.

Ema supa. Pa ne sama, še prijateljica in njena mami (tista, ki maha z rokami). Ima se super. Vedno mi je všeč, ko si Ema najde družbo. Na srečo s tem nima problemov in povsod spoznava nove punčke in fantke. Občasno se kakšen tudi zaljubi vanjo.

Vsem, ki boste kdaj spali v kampu Jezero v Velenju svetujem ali avtodom z dodatno zvočno izolacijo ali pa dobre čepke za v ušesa. Še posebej, če ste tako rahlega spanca kot jaz. Glasba v lokalu ob kampu namreč ne upošteva, da eni radi spimo ponoči (so mi kasneje rekli, da sem tečna stara baba). Zato nikakor nisem mogla pravilno oceniti, kako je prvič spati v Olivi. Vraga…..