ali Otroci in Oliva

Če vprašaš mamo od Emine sošolke, smo boemi. Če vprašaš Emo, komaj čaka, da pride vikend. Odnos do #vanlife je različen in predvsem odvisen od tega, kakšno življenje živiš vsak dan doma. Mi nismo manični pospravljavci stanovanja, ne obiskujemo nobel hotelov in si z veseljem umivamo zobe tudi za grmom. Tudi lulat gremo lahko za grm, včasih se na poti tudi kak večer ne stuširamo. Pa smo še vsi čili in zdravi ….in nasmejani.

Tako nekako je tudi v Olivi. Življenje z Olivo je treba jemati z nasmehom. Vsakič, ko dvigujem ali spuščam streho, kjer je postelja ali pa ko plezam na zgornjo posteljo, ko se komaj obrnem v Olivi, ko kuham v mini Olivini kuhinji….si moram priklicati nasmeh na obraz. In sem vesela, da to počnem. To pomeni, da nisem še stara in me ne boli križ, da še zmorem splezati po sedežih na zgornjo posteljo in da imam še potrpljenje pri zlaganju šotora pod streho. Ko bom enkrat stara, tega ne bom več zmogla. Torej sem še mlada.

Z Emo spiva skupaj v zgornji postelji, poleti pokriti z eno skupno veliko spalko, ko pa je pozno jeseni bolj mraz, pa sestaviva dve skupaj in se stiskava celo noč. Obrnjeni sva tako, da imava glavi pri luknji, ki vodi v spodnji del Olive. Emino babico strašno skrbi, da ne bova padli na Roka, ki je spodaj. Pa ne bova. Ker jaz celo noč pazim na to, da Ema ne bi z glavo zlezla previsoko in padla dol. Ema torej mirno spi celo noč, jaz pa jo premikam in če je že ne premikam, jo pa neprestano pokrivam. Temu se reče materinska ljubezen. In to bi in bom počela dokler bo potrebno. Ali pa dokler ne namestim neke varnostne mreže, ki bo namesto mene varovala Emo.

Emi je strašno všeč, da lezeva vsak večer na zgornjo posteljo in je ne moti, da njenega Frinkota vsako noč najdeva na tleh, v spodnjih prostorih. Nadvse uživa v stiskanju z menoj in zjutraj me vedno vpraša, kolikokrat sem jo premaknila, da ni padla dol. Tudi jaz zelo uživam v tem pristnem stiku z njo. Kmalu bo prevelika in bo želela, da jo pustim pri miru. Do takrat pa jo tiščim k sebi, kolikor le gre.

Oliva ima v zgornjem delu enkratne odlagalne površine, kamor ponavadi odlagam vse, kar želim imeti tudi ponoči pod kontrolo. Sicer pa je moj spanec tako rahel, da sem prepričana, da če bi kdo želel samo pogledati v našo Olivo, da bi ga slišala (ali pa bi z laježem tak poskus približevanja oznanila Tora). Slabost, ki bi jo morda omenila pri #vanlife je tudi v tem, da ko se Rok na spodnji postelji obrne, se Oliva tako zamaje, kot da bi bili na kakšni ladji. Najhuje pa je, ko gre Rok ponoči na WC in se drsna vrata kombija z vso silo zaprejo. Ne samo, da naju strese, tudi zaropota zelo. V hladnih dnevih je spanje za nas, ki smo rahlega spanca, lahko malo slabše. Ema ne sliši ničesar.

Otroci obožujejo večere v Olivi. Ker se vsi stiskamo v spodnjem delu. Posteljo raztegnemo, razporedimo še kak dodatni vzglavnik, prižgemo grelec in se igramo. S seboj nosimo cel predal družabnih iger. Ponavadi pristanemo pri Črnem Petru, ki se ga nisem igrala že od malih nog, sedaj pa me je Ema spet naučila te zabavne in smeha polne igre. Rok, ki je znan komedijant, celo igro stresa šale, katerim se sicer bolj Ema smeji. Jaz malo zavijam z očmi.

Ali pa se Ema udobno namesti čez celo posteljo in bere. Ema je največji bralni molj na tem svetu. Njej vzeti knjige, je enako, kot če ji vzameš hrano.

In veste, kaj imamo mi še za zabavo??? Lučke. In to ne navadne. Ampak take v obliki kaktusov, flamingov, duhcev… Olivo včasih z Emo okrasiva kot novoletno jelko, čeprav je september. Za Halloween je Ema celo narisala in izrezala buče iz papirja in sva jih nalepili na okno. Pa risbice…tudi te nalepimo na omare. No za noč čarovnic smo s seboj nosili tudi pravo izrezljano bučo.

Emi je tudi strašno všeč, kadar si lahko zobe umije v Olivi. Da ji ni treba nikamor ven iz kombija.

Ne mara pa preoblačenja, kadar je zunaj mraz. Pa čeprav je v Olivi toplo. Zakaj? Kar predstavljajte si, da se dve odrasli in en otrok preoblačijo na pol kvadratnega metra stoječega prostora in dveh kvadratnih metrih ležečega prostora. Pa še pes. Zdaj sva se že navadili in pošljeva Roka ven, da je za naju več prostora. Potem pa zamenjamo. Moje izkušnje so, da imajo otroci zelo radi vse, kar je nekoliko drugače kot doma. Spanje v šotoru, zajtrk na tleh pred Olivo, spanje v strehi, vožnja v Olivi, … vse to ji je noro všeč, ker je drugačno. Včasih se ima tako lepo v Olivi, da ostane v njej in noče ven. Niti na sladoled. In takrat greva midva sama v miru na krajši sprehod.