Ali SUPer Bled

Kam pa ta vikend?

Ja, na morje, kam pa drugam.

Kaj pa če gremo raje na Gorenjsko? Je blizu, ne bo tako vroče in Avtokampi pravijo, da je jezero dovolj toplo za kopanje.

Mi pa nov sup, ki ga sploh še nismo uspeli dati veni z škatle.

Bled, res je lep. Urejen. Čist. Prazen.

V kampu Bled nas pričakajo z velikim nasmehom, stiskom roke in rezervirano parcelo. Kamp je menda znan po tem, da slovenskim gostom ponudijo najlepše parcele.

Mi smo se odločili za parcelo, ki je bližje jezeru, da nam ne bo treba nositi supa predaleč. Zaradi covid ukrepov, imamo več prostora. Izberemo prostor čisto ob gozdu, kjer je veliko sence…in komarjev. 😀

Zabavam blejske kopalce

Rok napihne sup in z Emo se zapodita v res toplo jezero. Jaz pa najprej na kavo. Malo me je bilo strah supanja, priznam. Nisem ravno rosno mlada, tudi v peresno lahko kategorijo ne sodim in lovlenje ravnotežja? Hm, ne vem.

A me prepričata. Pred celo plažo se postavim na sup in še preden dobro vstanem, prav po  filmsko padem v vodo. Na moje obrazu osuplost, na obrazih večine kopalcev smeh do ušes.

Samo se ne dam. In nekako mi uspe poza na kolenih. Počasi se oddaljim od pomola, ko Ema že skače za menoj z željo, da se še ona pridruži. Kam? Na isti sup? Pa da še enkrat izvedem pred celo plažo sramotni padec v vodo?? Aaa, ne vem, no.

Medtem, ko paničarim (čisto malo), Ema že sedi nekje za menoj in počasi se premikava po gladini jezera. O, ful dobr, sej mi nekako gre. Ema pravi, da bolje, kot očiju. Hi hi. Poizkusim tudi stoje, ampak to prepustim raje Emi. Jaz pa leže uživam na supu in občudujem lepote jezera, gradu in otoka.

V vsej sup evforiji smo malo pozabili na sonce in kremo za sončenje. Kar se je izkazalo za zelo neprimerno, saj smo bili do večera zelo rdeči.

Kamp Bled

Ste že bili v kampu Bled? No, mi smo bil prvič. Smo sicer vedeli, da obstaja, to je bilo pa tudi vse. Slišali smo sicer veliko pohval, tako o prijaznosti zaposlenih, kot tudi o samem kampu.

Ker nas je zanimalo, smo se sprehodili po kampu, ki tokrat še ni bil čisto poln. Na začetnih sem dobila občutek, da so gostje bolj prehodne narave. Kamp ima lepo ločene parcele, vsaka delno s paskom in delno s travo. Senca je in je ni. Odvisno od parcele.

V nadaljevanju pa se kamp spremeni in so parcele manj definirane. Povsod je bila zelena trava (saj smo imeli zelo mokro pomlad), sence v enem delu ogromno, v čisto zgornjem pa manj. V zgornjem delu smo odkrili hud, moderen sanitarni objekt. In ker se je ravno mračilo, je bil čist hudo osvetljen. A ko je Ema hotela iti na stranišče, se je lepi objekt izkazal za labirint. WCjev ni nikjer našla, le tistega za otroke (res majhne otroke). Imajo pa na voljo veliko število privatnih kopalnic, kar je v teh časih res dobrodošlo.

Na sprehodu smo našli še lesene hiške, ki imajo v spalnici namesto stene okno in fenomenalni pogled na hribe okoli. Tam najdete tudi potko, ki vodi do znamenite klopce z razgledom na Bled, jezero in grad.

Mi smo nadaljevali do drugega dela hišk ,ki nudijo neke vrste ogromne škafe z vročo vodo na parcelah. Bi slikala, a mislim, da par, ki je v njem preživljal romantični večer, ne bi bil ravno navdušen. Ker so nekje kurili ogenj , je lepo dišalo po lesu.

Okoli jezera v pižami

Spali smo odlično, saj se je poznalo, da smo na Gorenjskem.

Še delno v pižami odpeljem Toro na jutranji sprehod. Do veslaškega centra Zaka se odpraviva. Ura je bila 7, stopinj pa je že bilo 22 in kar soparno. Pri veslaškem centru se odločim, da grem dalje. V pižami in natikačih. In tako sem za jutranjo rekreacijo izvedla sprehod okoli jezera – v pižami. Čudovito je bilo. Jutranji mir, račke z mladički, ribiči, ribe in tekači. Brez turistov. Bled v svoji naravni podobi. Neprecenljivo in edinstveno.

Jaz pa brez telefon, zato tudi brez fotk te lepote. Moja pižama namreč nima žepov.

Po zajtrku gremo na plažo. Ema uživa s supom, plavamo v toplem jezeru in uživamo. Enkratna izbira destinacije.

G. Nejc, g. K in kremšnite

Popoldne lenarim v kombiju, ko se pripelje g. Nejc. G. Nejc je … če napišem zaposleni v kampu, bo zvenelo totalno brez veze. G. Nejc ni samo zaposlen v kampu. G. Nejc JE kamp. Z žarom v očeh pripoveduje o kampu, kot da je njegov.

Ampak nisem hotela pisati o g. Nejcu (čeprav je definitivno vreden svojega odstavka), ampak o tem, kaj mi je prinesel.

Dobili smo darilni bon za 3 blejske kremšnite. Bon je bil presenečenje mojega prijatelj K. Ne bom ga imenovala, ker menim, da ne želi biti omenjen s celim imenom. K-ju bi lahko namenila celotni blog zapis, ne samo odstavek, pa ne bom, ker vem, da bi mu bilo nerodno.

Ok, skratka dobimo bon od Kja za kremšnite in seveda smo kar tekli v lokal ob plaži. Hvala K.

Lepo je imeti prijatelje, ki imajo “tisto nekaj” v sebi.

Kaj je fora rezerviranja plaže z brisačami?

Nedelja, plaza skoraj prazna, na mestu, kjer smo bili zdaj že dva dni in ki je res popolno (mlado drevo z ravno prav sence In tik ob pomolu), pa zasedeno….pardon…rezervirano s petimi brisačami, lično raztegnjenimi čez celo področje.

OK, nas je pač nekdo prehitel. Čeprav mi nikoli ne bo jasno, zakaj moraš rezervirati mesto z brisačami, da pol v celem dnevu prideš popoldne za 2 uri na plažo.

Zato smo si našli prostor v senci (saj veste – opečeni smo še od prvega dne) in med samimi mini majhnimi otroci z dobro razvitimi glasilkami.

Na srečo kmalu pridejo K in njegova družina. Otroci takoj na supe in na sredo jezera. Mi pa veseli nekoliko miru.

Kosilo smo si privoščili kar na plaži. In bilo je fenomenalno.

ZAKLJUČEK

Se spodobi narediti na koncu zapisa nek zaključek, a ne? Ja, vikend je bil super, Nace kaže svoje dobre in slabe strani. Žal ga še vedno primerjamo z Olivo.

Tokrat moram dodati opombo, da so zaposleni v kampu vplivali na mojo oceno in sicer z vso svojo prijaznostjo, zavzetostjo in žarom v očeh.

Moj namig je, da pridite v kamp Bled zdaj, ko je manj gneče, ko je tudi sam Bled bolj prijazen. In kot so mi povedali; imajo novega vrtnarja na Bledu. Takega, ki tudi kaj novega posadi, ne samo seka staro.

Še nekaj!

Čez par dni odhajamo na prvi daljši road trip z Nacetom. Prijavi se na obveščanje, da ne zamudiš naslednje objave.