Praznični Madrid. Zakaj praznični? Ker sva v Madridu oba z Rokom praznovala svoja rojstna dneva.

Torej, Rok naju je z Emo pričakal na letališču Treviso, ker sva bili predhodno na Sindikalcu v Albaniji.
Skupaj smo se odpeljali v pol ure oddaljeno prenočišče, kjer smo imeli rezervirano eno skromno sobo, saj smo morali biti prihodnje jutro že ob 4.30 na letališču Marco Polo v Benetkah.

Soba je bila res nekaj najbolj skromnega, kar smo kadarkoli doživeli. Starejši par je v svoji mali vrstni hiški oddajal eno malo sobo, z zakonsko posteljo, dodatnim ležiščem in cel kup krame. Imeli smo svoj tuš in umivalnik, wc pa smo si delili z njima. Najbolj bizarno je bilo, da smo takoj ob prihodu dobili copate! AAA še dobro, da smo tam preživeli le nekaj ur.

DAN 1

Sredi noči vstanemo in v 10 min smo že na letališču. Parkiramo na P1, oddamo prtljago in končno napademo sendviče, ki jih je Rok prinesel še iz Ljubljane.

Let do Madrida je bil super, z Aerobusom smo se odpeljali do Plaza de Cibeles (5 eur po osebi). Takoj nas očarajo stavbe okoli trga, glavna pošta, palača Cibeles in že vidimo stavbo Metropolitan na Gran vii. Odpravimo se v njeno smer, saj smo najeli stanovanje eno ulico stran od Gran vie, takoj za stolpnico Moviestar podjetja – v samem središču mesta torej. Res noro priporočam nastanitev »Sodobna strešna terasa Gran Via«. Na poti se sprehodimo tudi po stranskih ulicah, ker smo iskali kavarnico za jutranjo kavo. Najdemo jo tik pred našim stanovanjem in bila je odlična.

Prtljago nato odložimo v stanovanje in odidemo dalje, saj smo bili prezgodnji za check in.

Po čudovitih in živahnih ulicah se najprej sprehodimo do Sola. V prihodnjih dneh smo ugotovili, da vse poti vodijo na ta osrednji trg mesta Madrid. Trg je poln turistov. Pred mestno hišo najdemo označbo »kilometer nič«. V celo Španiji se menda vse ceste začnejo meriti tu.

Sprehod nadaljujemo po mestu, uživamo v res lepih fasadah hiš, zanimivih trgovinah, izložbah polnih pršutov in nekako prispemo skoraj do Atoche.

Po promenadi sredi ceste se vrnemo do stanovanja. Utrujeni in lačni skuhamo špagetke za pozno kosilo.

DAN 2

Zjutraj se sprehodimo po Gran vii do Plaza Espagna, kjer stoji spomenik Don Kihotu in Sanču Pansi. V spodnjem delu trga je park z velikim otroškim igriščem.

Vreme je kar hladno, čeprav sije sonce. Neprestano nekje v daljavi grozijo tudi temni oblaki in zato nosimo manjše dežnike ves čas s seboj. Na srečo jih nismo nikoli uporabili. Oblečeni smo v tanjše puhovke in nas na trenutke kar malo zebe.

Naslednja postaja je Palacio Real ali kraljeva palača. Pred njo je kar dolga vrsta za nakup vstopnic, na srečo nas z invalidsko kartico spustijo naprej.

Palača ima osupljive prostore, različnih barv, različnih stropnih poslikav, polna je pohištva in je res zelo lepa. Velja za eno največjih kraljevih palač. Zelo priporočam ogled.

Rok si je nato ogledal še stolnico, ki stoji nasproti, midve sva ga počakali na sončku, kjer pa naju je na koncu tudi že kar pošteno zeblo.

Pot smo nadaljevali do Mercado de San Miguel, ki je neke vrsta odprta kuhinja. Prelepa stavba in notri je ponudba res bogata. A je bila povsod taka gneča, da smo se odločili, da raje zunaj spijemo eno kavo in jemo kje drugje.

Naslednji postanek je bila Plaza Mayor, ki je eden najbolj znanih trgov v Madridu. Od tam smo pot nadaljevali do železniške in avtobusne postaje Atocha, kjer smo si želeli ogledati spomenik žrtvam terorističnega napada v marcu 2004, a žal tisto področje preurejajo in spomenik ni na voljo.

Čez cesto obiščemo muzej kraljice Sofije, ki nam ni bil ravno najbolj všeč, z izjemo Picassojeve Guernice, ki je res pomembna umetnina. Vse ostalo je nekoliko modernejše in meni ni bilo tako blizu.

V bližini se nahaja park Retiro, ki sem si ga res želela ogledati. Kazalo je sicer na dež, a je Rok rekel, da se pač vrnimo domov po malo daljši poti, torej skozi park. Ne samo, da sem že v 3. minuti sprehoda stopila na polno v en pasji drek, ugotovili smo, da smo že pošteno utrujeni in da to ne bo ravno najbolj romantičen sprehod. Roka je začela boleti noga, mene mučiti prehlajen mehur in celoten park je bilo eno samo mučenje. Na hitro smo si sicer ogledali paviljon, ki ga prenavljajo, pa malo palačo in jezero z lokali in nekim spomenikom na drugi strani. Nebo nad nami je bilo vedno bolj črno in prve kaplje so že padale.

Na hitro smo si s kotičkom očesa ogledovali čudovite potke po parku, lepo obrezana drevesa in grmovje, travico za piknike in zeleno naravo. Do doma, ki ni bil ravno blizu, smo skoraj tekli.

Čisto smo pretiravali, naredili smo več kot 30K korakov.

DAN 3

Moja dva sta si zjutraj privoščila daljši spanec, jaz pa jutranji sprehod po skoraj praznem mestu. Kako lepo je bilo – sprehajalci psov, klošarji, zgodnji turisti, ki so s kovčki hiteli na letališče, policaji in jaz. Lepo in mirno. Le pred Primarkom se je že delala vrsta za vstop v trgovino.

Vrnem se domov in v rokah nosim kavo. Seveda sta me bila zelo vesela.

Odločili smo se, da obiščemo stadion Santiago de Bernabeu, kjer domuje Real Madrid. Odšli smo do metro postaje Tribunal in s pomočjo še enega para uspeli kupiti karte in globoko pod zemljo najti metro, ki nas je odpeljal v pravo smer. Kupili smo karte za ogled stadiona, a šele čez 2 uri. Zato smo se najprej odpravili nekam na en drink. Po kratkem premisleku smo naročili še hrano.

Sledil je ogled najmodernejšega stadiona, kar sem jih kdaj videla. Zelo zelo impresiven je. Podlago lahko spreminjajo in sicer travnato površino v parih ploščah spustijo v kletne prostore, kjer kontrolirano obvladujejo rast trave (ultraviolična svetloba, pravilna temperatura in zalivanje). Zgoraj pa med tem lahko gostijo koncerte, odbojkarsko tekmovanje ali pa celo sejme. Stadion ima namreč tudi streho, ki jo lahko odprejo ali zaprejo. In to z nekim platnom, temveč s steklom.

Oglede me je navdušil, predvsem ta del o samem stadionu. Pokali nekoliko manj. Zgodovina pa je vseeno impresivna in dobro imajo narejeno prikaz vsakega posameznega aktualnega igralca. Mi smo sicer navijači Barcelone.

Na poti domov še malo po nakupih, za vse tri in ponovno domači makarončki za večerjo.

DAN 4

Danes praznuje Rok!!

Sprehodimo se po praznih jutranjih ulicah do Atoche. Za Rokov rojstni dan smo se namreč odločili za izlet do Toleda. Tja vozi hitri vlak. A na postaji nas čaka presenečenje. Vse karte za vlak so bile razprodane, tudi za naslednji dan. Ker je Velika noč, se je ogromno madridčanov odpravilo v Toledo na izlet. Ah…. Imeli smo nosove do tal.

Zato se odločimo za obisk muzeja Prado, ki je bil sicer planiran za moj rojstni dan. O muzeju ne bom izgubljala besed, saj menim, da je to eden najbolj poznanih muzejev na svetu. Kar nekaj svetovno znanih umetnine je postavljenih na ogled. In mi smo v njemu preživeli kar nekaj ur, saj nam je bilo res všeč. Predvsem težko je bilo ven spraviti Emo, ki jo je zanimalo vse. In mnogo umetnikov in njihovih del je prepoznala, še preden je prebrala naslov ob sliki. Res je uživala. Midva pa tudi. Za malo odmora smo si v muzejski kavarni privoščili kavo z okusom po čevapih, umetno limonado in kos čokoladne torte.

Popoldne preživimo ponovno na madridskih ulicah….

DAN 5

Moj rojstni dan. In to celo okrogel.

Še v postelji sem ležala, ko sta že prepevala in mi prinesla darilo. Ja pa iiiiii…zelo sem bila vesela.

Nato se sprehodimo do Templa de Deblod, od koder je bil čudovit razgled na zahodni del Madrida.

Ema je ugotovila, da se v teh dneh v Madridu odvija pred-evrovizijski nastop predstavnikov držav. Žal ji ni uspelo dobiti kart, saj je prepozno zvedela za to. Naju je pa prosila, če bi se lahko sprehodili do prizorišča, da bo vsaj videla, kje se to dogaja. Seveda smo ji ugodili. Sprehodili smo se skozi kraljeve vrtove in prispeli do reke, kjer so pred prizoriščem že stali neki mladi. Jih ogovorimo in izvemo, da so vsi nastopajoči 10 min stran v hotelu, kjer se da marsikoga tudi srečati. Seveda smo odšli tja. Rok na kavo, jaz pa z Emo pred hotel. Srečali sva Markota (Hrvaški predstavnik) in sva z njegovim prijateljem kar nekaj časa prijetno klepetali. Nato sta prišla še predstavnika Islandije in Ema se je vesela slikala z njima. Jaz sem imela dovolj in sem odšla na kavo k Roku, Ema pa je kasneje srečala še Klemna in njene najljubše predstavnike – iz Portugalske. Skratka bila je zelo srečna, saj tem ljudem sicer ne bi nikoli prišla tako blizu in to je bilo res prijetno in zelo nepričakovano doživetje.

Dan smo nadaljevali po mestu, se vmes ustavili na kakšni kavi ali na španski krompirjevi tortilji. Z Rokom sva se po 4 dneh ogledovanja vrste čakajočih pred neko trgovino, odločila, da se v vrsto postaviva še sama in se na lastne oči prepričava, kaj je tam tako zanimivega. Trgovina je bila res zanimiva. Oblačila so bila s sloganom »artists for artist« in so bila res nekoliko drugačna od ostalih modnih trgovin v mestu. Kupim si le eno majico.

Pred domom zagledam slaščičarno in se odločim, da za rojstni dan manjka še torta. Izberem za vsakega eno tortico, Rok pa prodajalkama razloži, da praznujem in da smo daleč od doma. Zato gospa iz vitrine vzame eno malo tortico, vanjo zapiči svečko in jo prižge. “Pihnite in si nekaj zaželite!” mi reče. Pihnem in si zaželim nekaj lepega.

Zadnji večer preživimo kar na kavču v stanovanju, saj zunaj močno dežuje in pada manjša toča.

DAN 6

Še zadnje jutro. Kovčke spakiramo in pustimo v stanovanju. Odpravimo se še na zadnjo jutranjo kavo, na sprehod po praznih prazničnih ulicah in še zadnjič pozdravimo to prečudovito mesto.

Še se bomo vrnili.

Aerobus nas spet pripelje do letališča, ob 19h pristanemo v Benetkah in odhitimo domov do Bili, kjer nas je pričakala naša Tora.

POVZETEK

Madrid je super živahno, a hkrati mirno mesto. Nas je res navdušilo. Predvsem smo tokrat prva dneva opravili večino turističnih ogledov (ob tem skoraj umrli od utrujenosti), potem pa smo par dni preživeli v sprehajanju po mestu. In si ogledovali tudi manj znane predele mesta.

Tapasov nismo probali, ker nam nekako to ni uspelo. Smo pa jedli Raciones v najbolj oblegani verigi Tapasov »100Montaditos«.

Imeli smo odličen Airbnb stanovanje, kjer smo sami kuhali večerje. Nahajalo se je v predelu Chuenca – odlična izbira.

Cene so v Madridu normalne oziroma vsaj mi smo se vedno ustavili v lokalih s prijaznimi cenami. Všeč mi je bilo, da sem našla še nekaj trgovin z oblačili, ki jih tu nimam.

Mesto je sicer polno turistov, ni pa prepolno in še vedno lahko spiješ kavo z domačini pri sosednji mizi.