Na pot gremo šele po službi in prvo noč prespimo na »našem« parkirišču pri Münchnu (48.2466, 11.6299). Naslednje jutro vstanemo zgodaj in prevozimo skoraj celo Nemčijo, vse do Neumünster, kjer parkiramo ob manjšem jezeru rjave barve (54.1338, 9.9999). Seveda smo pred spanjem v jezeru tudi zaplavali.

Zjutraj ponovno zgodnje vstajanje, nakup kruha in peciva za malico in že smo na Danskem. Po lokalnih cestah zapeljemo na otok Rømø.

Rømø

Smo želeli že ob 11h v kamp, pa so rekli, da so prihodi šele po 13h, zato se odpeljemo na čisto drugi konec otoka, kjer vozijo trajekti na otok Sylt. Kraj ni nič posebnega, nekaj trgovinic in kavarna. Spoznamo način delovanja kavarn; ni strežbe na vrtu. Vse si naročiš in prineseš sam.

Ura kar ni in ni hotela biti 13, da bi se lahko vrnili v kamp. Malo smo utrujen in komaj čakamo, da se nekje ustalimo. Do recepcije se vrnemo pol ure prezgodaj, ko tam opazim avtomat. Odlična zadeva. Izberem prosto parcelo, vpišem št. ljudi, trajanje bivanja in na koncu plačam. Nobenega čakanja v vrsti. Top! Počakamo še do 13h (ob prijavi dobiš PIN za rampo) in končno lahko damo mizo in stole ven ter noge v zrak.

Z Emo greva pogledati plažo. Iz kampa najprej mimo zaraščenega pasjega parka, čez sipine in pred nama se odpre neskončna mivkasta plaža, po kateri vozijo avti in avtodomi, vsi v smeri proti morju. Tam pa že na tisoče takih. Zgledajo, kot da so na koncertu in da hitijo, da bi bili čim bližje odru (v tem primeru morju). Z Emo naju čaka kar dolga pot do morja, vmes se izogibava avtom in občudujeva na stotine letečih zmajev v daljavi. Od meduz, kitajskih zmajev, kač, čarovnic na metli, pa pikapolonic in rakovic na tleh … vse možno leti po zraku ali poskakuje po tleh. Čist hudi prizori.

Vrževa se v valovito morje, ki je kar hladno, a nama tako zelo paše. Odlična osvežitev.

V kampu Rok na žaru speče meso, popečene kruhke in skupaj s paradižnikovo solato uživamo in predvsem počivamo. Ves čas pa neprestano piha veter. Veter, ki nas bo spremljal celotno pot po Danski.

Zjutraj, ko moja dva še spita, grem s Toro na sprehod do plaže. Še psu je vse tako zelo všeč, da kar teka levo in desno. Na plaži so seveda že prvi avtodomarji in nekaj sprehajalcev psov. Ogromna oseka je. S Toro se sprehodiva gor in dol po plaži, ona v večnem iskanju primernega predmeta, ki bi ji ga jaz lahko metala, jaz v uživanju jutranjega sončnega vzhoda.

Ko se vrneva, se počasi zbudita tudi Rok in Ema. Dan preživimo mirno, lenobno. Z Emo greva opoldne še enkrat do morja, kjer je število gostov že precej večje. Doživiva tudi prihod reševalnega helikopterja, ki pristane čisto na plaži. Skoraj nama zasuje brisači, ju komaj najdeva. Popoldne se do morja odpraviva še z Rokom, tokrat kar brez brisač. Ko se vrneva, ugotovimo, da smo na napačni parceli. Premaknemo se na sosednjo, nato pa še sosedom pomagamo premakniti oba šotora. Smeha veliko.

S težkim srcem naslednje jutro zapustimo kamp in se odpravimo v pol ure oddaljen kraj, ker rabimo novo plinsko kartušo za žar. Žal je tam nimajo, a povedo, kje v naslednjem kraju pa jo verjetno imajo.

Ribe

Najstarejši kraj na Danskem. Čudovito mestece. Ulice z zelo starimi hiškami. A ko pridemo do glavnega trga s cerkvijo, se ulije dež. Seveda imamo dežnike in anorake … a vse v Nacetu. Zatečemo se v kavarno na kavo in cimetovo pecivo. Čakamo, da bo dež prenehal, žal se nam želja ne uresniči. Zato se hitrega koraka med dežnimi kapljicami sprehodimo še do konca živahne ulice, mimo pisanih trgovinic in skozi res čudovit park do avta. Zelo nam je žal, da smo se premalo oblekli in obuli, ker mestece je res čudovito.

Odpeljemo se še do trgovine s plinsko kartušo za žar in že smo na poti naprej.

Esbjerg.

Najprej si ogledamo 4 može, ki strmijo v morje. Še vedno malo kaplja. V samem mestu se sprehodimo po menda znameniti nakupovalni ulici, kjer res nakupimo nekaj kozmetike za Emo in hrano. Vreme se začne počasi jasniti in kmalu posije sonce. Mi pa že na poti do sipin.

Hvide Sande

Na PZA v Hvide Sande (55.9973, 8.1221) najdemo predzadnje prosto mesto. Obdajajo nas sami surfarji/kajtarji, saj je ta del znan po teh športih. Na drugi strani sipine, ki obdaja PZA, je doooolga peščena plaža. Na njej družine z otroci in nekoliko stran še ogromno kajtarjev. Mi v morje tokrat ne gremo, saj sonce že počasi zahaja, sedemo le v topel pesek in uživamo.

Nemški bunkerji

Zjutraj se odpeljemo do znamenitih nemških bunkerjev, ki so pogledali ven iz mivke in so sedaj razmetani po čudoviti dolgi peščeni plaži. Krasen jutranji sprehod. Mi, mivka, morje in bunkerji. OK in še nekaj tekačev ter sprehajalcev psov.

Naslednji postanek so skulpture iz mivke, za katere sem mislila, da se nahajajo na plaži. V resnici stojijo sredi kraja, obdane z leseno ograjo in s pričakovanim plačilom vstopnine. Vsega skupaj je 50m skulptur. Ker je kombi nekoliko višji, si jih dovolj dobro ogledamo že iz parkirišča. Totalno brezvezna zadeva.

Grad Spøttrup

Pa gremo naprej. Vožnja po čudoviti pokrajini in ves čas nas na levi strani spremljajo sipine, kjer je slutiti, da se za njimi nahajajo čudovite plaže. Zavijemo v notranjost in pripeljemo do gradu Spøttrup. Opisujejo ga kot najbolje ohranjen grad na Danskem. Ogled se začne z vrtom začimb. Res je lep in dišeč. Mene take stvari ponavadi ne zanimajo, a ta je res zelo lep in zanimiv. Sledi grad, ki je obdan s kar dvema vodnima jarkoma, kar je bil razlog, da ga niso nikoli osvojili. Ogled notranjosti gradu je srednje zanimiv, saj je bila njegova glavna funkcija obrambna in ne razkošje.

Histed

Pot nadaljujemo do mesta Histed, ki je popolnoma brezvezen, zato se odločimo, da gremo kar do najbolj severne točke Jutlandije – do Skagena. Tam na rtu je sipina, kjer se simbolično stikata Baltsko in Severno morje. Ljudje se množično hodijo slikat tja. Pa gremo še mi.

Skagen

Pot do tja vodi po dolgi plaži in traja cca 20 – 30 min. Rok se na rtu ni samo slikal, temveč (kljub prepovedi, za katero smo zvedeli sicer šele kasneje) tudi skočil v vodo. Srečali smo tudi radovednega tjulnja.

Za spanje izberemo PZA s čudovitimi tuši, v lepem zalivu z jadrnicami (57.5928, 10.4293). Ponoči dežuje.

Pokopališče vikingov – Lindholm Høje

Zjutraj počasi vstanemo in se odpeljemo do predmestja Aalborga, kjer si ogledamo pokopališče vikingov in še muzej, ki govori o tem najdišču in na splošno še o zgodovini tega predela. Priporočam obisk.

Aarhus

Naslednji postanek je Aarhus, kjer najprej zapeljemo do muzeja ARoS, muzej sodobne umetnosti. Ema uživa na polno, Rok uživa, meni pa ta umetnost ni tako zelo blizu (in je dejansko ne razumem), zato ju počakam v parku pred muzejem. Na kosilo gremo kar v Burger king, ki je v bližini, saj je bila nedelja in je bilo vse ostalo zaprto. Psi ne smejo v notranjost, zunanjih miz nimajo, zato si hrano odnesemo v bližnji park.

Za spanje izberemo parkirišče malo izven mesta (56.1128, 10.2265  zapeljite na zgornje parkirišče, po desni strani). Sprehodimo se do plaže in z Rokom zaplavava v osvežilnem morju.

Naslednje jutro se odpeljemo nazaj v Aarhus. Parkiramo tik ob katedrali (ni za avtodome, je za invalide). Smo zgodnji in vse je še zaprto. Sprehodimo se do prve kave, kjer pojemo tudi zajtrk in spijemo tako vročo kavo, da Ema celi dan ni čutila jezika.

Den Gamla By – muzej na prostem v Aarhusu

Nato počasi po ulicah mesta in okoli parka do muzeja na prostem Den Gamla By. Muzej je nekaj najbolj zanimivega, kar smo kdaj doživeli. Izbran je bil tudi za muzej leta 2026. Tu je prikaz življenja na Danskem od leta 1864 do danes. Sprehajaš se po ulicah iz različnih obdobij. Kot bi se sprehajal skozi čas. Vrata hiš, hlevov, trgovin, palač, stanovanj, … so vsa odprta in povsod lahko vstopiš, si ogledaš stvari, se jih tudi dotakneš. Obiščeš stanovanje nekoga iz leta 1864, nekoga iz 1900, pa 1950 in 1974 in 2014. V stanovanjih je vse tako, kot je nekoč bilo. V novejših so ekrani, kjer se predvajajo intervjuji z dejanskimi prebivalci stanovanj, po katerih se sprehajaš (hipijski študenti, družina, priseljenci, …). Potem so tu delavnice z orodjem, poleg njih trgovina, ki taka orodja (izdelana na moderen način) tudi prodaja. Pa tiskarne, pa ordinacije zdravnikov iz različnih obdobij in hlevi z živino (in gnojem). Na vrtovih raste dejanska zelenjava, sadna drevesa, po ulicah iz starih časov se sprehaja tudi jata gosi. V slaščičarni iz leta 1960 kupimo slaščice, v kiosku iz leta 1970 hot dog za malico. V stavbah iz prejšnjega tisočletja se nahajajo tudi telefoni in ob njih telefonske številke … Ema je ugotovila, da telefoni dejansko delujejo (a le če znaš zavrteti številko s tisto okroglo številčnico – česar niso znali vsi) in je povsod klicala naokoli. Poklicala je študentsko stanovanje, pa stanovanje slepega, pa v vrtec, pa v servis koles, pa v frizerski salon Ani (v tega največkrat), pa v govorilnico na ulici … Včasih se ji je celo kdo javil, a hitro odložil, saj mu/ji ni bilo jasno ali gre za posneti zvok na drugi strani ali se dejansko pogovarja z nekom.

V muzeju bi lahko ostali cel dan toliko vrat je bilo za odpreti in pokukati v življenje nekega obdobja. Zato ga stežka zapustimo, po nekaj urah smo namreč že kar nekoliko utrujeni.

Sprehodimo se nazaj skozi mesto, ki je medtem že polno ljudi. Sama se odpravim v šoping, a ni bilo nič zanimivega.

Mesto zapustimo in se odpeljemo do najvišjega vrha Danske Møllehøj. 170,86m je visok. Strašno visoka gora. Na vrhu pa še razgledni stolp, za katerega je sicer vstopnina, a so vrata v stopnišče priprta in se kar prešvercamo. Razgled je srednje zanimiv.

Ustanovitev Danske

Dan se še ne konča. Pot nas vodi do Jellinga, kjer so na ogled danski »brižinski spomeniki«. Dve skali, s katerimi se je Danska ustanovila. Nahajata se v zelo lepem pokopališču okoli manjše cerkvice.

Pozno popoldne se pripeljemo do PZA v manjši marini (55.6742, 9.6890), saj je bil čas za umivanje las, torej z Emo potrebujeva pravo kopalnico.

Odense

Naslednji dan zapeljemo čez most na otok Fyn, v mesto Odense. Kombi parkiramo v ulici tik ob starem delu, ko jaz doživim hud napad ledvičnih kamnov. Rok pelje psa na sprehod, jaz poskakujem po kombiju v upanju, da se kamen premakne, Ema pa študira, kako bo poklicala rešilca in kaj mu bo povedala. Po kakšni uri napad mine, jaz pa omagam in za kratek čas zaspim. Nato gre življenje lahko naprej.

Sprehodimo se po ulicah starega dela in mimo rojstne hiše H. C. Andersena. Ta stari del je res tako luškan, z barvnimi starimi hiškami. Čez cesto pa je že moderni del. Trgovine in mestni vrvež. Nekje nakupimo malico, na enem od trgov pa spijemo kavo.

Grad Egeskov

Zapeljemo se nekaj kilometrov južneje, pol ure vožnje, do gradu Egeskov. To je en tak še kar brezvezen grad (odsvetujem nakup kart za ogled notranjosti, ker je res čist brezveze. Notr so nametali kar neke predmete, celo impresionistične slike. Ko jih o tem povprašamo, le kimajo.). A okoli tega gradu je čudovit park. Res vreden ogleda in sprehoda. Za otroke je zelo zanimivo, saj imajo narejeno pot med drevesi in še mnogo neke zabave, ki se je mi sicer ne udeležimo, saj nimamo mlajših otrok.

Prespimo (55.1374, 10.1610). Plavanje v morju ni priporočljivo zaradi močnih tokov.

Nyborg

Po zajtrku se odpeljemo v Nyborg, kjer se sprehodimo po obrambnem nasipu mimo manjšega gradu in neznanega stolpa, nazaj na ulice Nyborga. Spijemo dobro kavo, dober sok, dobro tortico in prelistamo 50 strani debelo revijo, posvečeno letošnjemu Tour de France. Članek seveda tudi o našem Pogačarju. Ker ne znamo dansko, revijo res le prelistamo.

Kamp v Kerteminde

Odpeljemo se še par kilometrov severno, v kraj Kerteminde, v kamp istega imena (55.4649, 10.6695). Čas je za počitek in pranje perila. Ostanemo kar 3 noči. En dan je vreme malo slabše in skoraj cel dan prespimo ali prelenarimo. Kuhamo v kamp kuhinji, ki je blizu naše parcele (sterilno čista kuhinja). Po obali se sprehodimo do vasi. Ema si ogleda muzej nekega danskega umetnika in njegove sestre. Kopamo se v morju, kjer enkrat vidimo tako veliko meduzo, kot je še nisem videla v življenju. Ni prav prijetno, a odplava stran. Skratka par dni počitka nam res dobro dene in pripravljeni smo za nadaljevanje.

Na otok Zeland

Čez most Storebæltsbroen, ki je dolg približno 18km, zapeljemo na otok Zeland. Most je res fascinanten in na njem se počutiš kot bi lebdel nad morjem.

Sagnalendet Lejre

Prvi postanek na otoku je muzej na prostem, namenjen zgodovini Danske – Sagnalandet Lejre. Home page – Sagnlandet Lejre Tu je prikaz zgodovine vse od železne dobe naprej. Na ogled je največja vikinška hala, pa možnost veslanja v drevaku, iskanje zlata, peka kruha, obdelava gline, šivanje na stari način, … Skratka spet en tak interkativen muzej, kjer zadeve niso v vitrini, ampak se vsega spet lahko dotakneš, poizkusiš … in še kaj ti razložijo. V delu iz leta cca 1800 me celo napade gosak.

Roskilde

Od tam se odpeljemo v kraj Roskilde, kjer ponovno parkiramo tik ob katedrali (za invalide). V mestu se na trgu nekaj dogaja (malo bolšjaka, malo petja v živo (menda brez posluha), malica s klobasami in peskovnik za otroke). Sprehod še malo po nakupovalni ulici (Moomin izdelki s 25 % popustom!!), sladoled in že se odpeljemo mimo Vikinške ladje na obali do najlepšega mesta za spanje. Vsaj meni se je zdel tako zelo lep.

Parkirišče na plaži (56.1199, 12.2372). Seveda se najde tudi en z velikim integrircem, ki je seveda prevelik za to parkirišče, ampak on ga postavi čez 5 mest, da ven mizo, stole in se ne obremenjuje s pravili, ki tega ne dovoljujejo. Povsod se najdejo taki.

Torej pogled je bil čudovit, plaža mivkasta in pomol za v vodo.  Na plaži nekaj domačinov. Večina se jih le pripelje (z avtom, kolesom ali pa pridejo peš) v kopalnih plaščkih, gredo do konca pomola, slečejo plaščke in jih odložijo v za to namenjene mreže in se goli skopajo v morju. Nato se oblečejo nazaj v plaščke in odidejo domov. Tudi na sami plaži je bilo kar nekaj nagcev. In ob 7h zjutraj naslednje jutro se jim pridružim tudi sama. A žal so takrat vsi v kopalkah.

Helsingor in Hamlet

Spet žalostni zapustimo to plažo in se odpeljemo do Helsingora, na ogled gradu, ki je dal Shakespearu navdih za Hamleta. Ob prodaji vstopnic nas obvestijo, da se v gradu danes dogaja posebna zabava, ob določenih urah v določenih predelih gradu, igralci igrajo prizore iz Hamleta. In res, kmalu ob našem prihodu, na sredo grajskega dvorišča pride glasna skupina igralcev, oblečenih v Hamletova kostume in nas povabijo, da se jim približamo. Dva od nas (ena od teh je Ema) iz klobuka izžrebajo prizor, ki naj ga igralci odigrajo. Najprej na res čist hud in zabaven način odigrajo celotno zgodbo Hamleta v 5 min. Ema pa je izžrebala, da en prizor Hamleta odigrajo brez govora, le s plesom. Od smeha skoraj umremo. Odlični so bili.

Sledi ogled gradu, kjer nas kmalu pot vodi v del označen z »party«. Mislili smo, da se trenutno tam morda odvija kak dogodek. Ampak ne. Del gradu opisuje in prikazuje, kako so se na gradu zabavali. Lahko se oblečeš v kostume, lahko odplešeš v plesni sobi (z disko lučmi in moderno glasbo), lahko si ogledaš mizo polno dobrot in sicer tako, da vstaviš glavo v luknjo in si dejansko jed na krožniku. V jedilnici pa stanje po zabavi (polomljena miza, tepihi na stenah strgani …). Najboljši del gradu. Ostalo je manj zanimivo. Z Emo sva skakali po gradu in lovili predstave teh mladih igralcev in se zabavali.

Ema in Rok sta šla še v grajski zapor in na stolp, jaz pa do Tore, ki je čakala v kombiju.

Poleg kombija zagledamo odprto kuhinjo, kjer si privoščimo srednje dobro kosilo. Z Rokom greva še po mestu, a je prazno, saj je nedelja.

Spimo v marini Mosede (55.5664, 12.2841).

Bakken

Naslednji dan se odpravimo v najstarejši zabaviščni park na svetu – Bakken (malo nad Kopenhagnom). Vlakci, hiše strahov in vse kar pač paše v zabaviščni park. Zabava zagotovljena. Kosilo časti Rok.

Vrnemo se kar na isti PZA, ker je blizu in ker nam je všeč.

Otok Møn

Naslednji dan se odpravimo na otok Møn, najprej na ogled klifov. Naredimo krožno pot, kar pomeni 1 km hoje po vrhu klifa, nato 500 stopnic dol, hoja po plaži pod klifi in hoja po 500 stopnicah spet nazaj gor. Naslednji dan so meča na nogah nekoliko občutljiva.

Je pa to zanimiv ogled, narava je res lepa in klifi so mogočni. No, nekaj takega, kot imamo v Strunjanu.

Za prenočišče izberemo čudovito parkirišče v kraju Stege (54.9833, 12.2869). Eno najlepših na poti. Z Rokom se sprehodiva še malo po kraju, nakupiva nekaj spominkov in v trgovini nekaj hrane. Rok išče možnost kopanja, a je v tem kraju ni. Skuhamo kosilo in ga pojemo na klopci sredi travnika, tik ob morju. Vse naokoli je čudovito, še posebej pogled iz spalnice.

Pa gremo domov

Naslednje jutro se odpeljemo do pristanišča Rodbyhavn, kjer se vkrcamo na trajekt in zapustimo nam zelo ljubo Dansko. Sledita 2 dneva vožnje po Nemčiji, zastoji in vročina, ki je na Danskem nismo bili vajeni.

Zaključek

• potovanje je trajalo 17 dni.
• prevozili smo 4.600 km
• 5 noči smo spali v kampih
• ostalo na plačljivih PZA (cene cca 20 eur + elektrika + tuš – ne več kot 23 eur) ali
• na parkiriščih, kjer je dovoljeno parkiranje in spanje
• na Danskem zelo piha
• Danska je draga dežela
• je pa tudi zelo urejena
• za invalide ni popustov pri vstopninah, imajo pa skrbniki zastonj (pri njih imajo skrbniki svoje kartice), otroci pogosto zastonj (ni pravila ali določene starosti)
• kavo imajo odlično, šalce ogromne
• morje je hladno, a primerno za kopanje, večina plaž je z mivko, imajo pomole, da ne hodiš po plitvi vodi, na pomolih so skrinje ali mreže, kamor pospraviš brisačo, da ti je ne odpihne
• na Danskem namreč povsod neprestano piha
• v lokalih moraš naročiti pri šanku in si sam odnesti na vrt
• so zelo otrokom prijazni in otroških igrišč smo videli ogromno – večinoma lesena
• javna stranišča so povsod na voljo in so nadpovprečno čista
• vreme smo imeli prijetno. Če odštejem neprestani veter, je bilo večinoma do prijetnih 27 stopinj. Včasih tudi manj.
• ceste so super, ravne, ker ni hribov
• muzeji na prostem dovolijo pse, ponekod pa tudi piknik košare in dekice
• parkiranje na splošno je večinoma brezplačno, je pa časovno omejeno (za invalide časovna omejitev ne velja)
• ceste niso plačljive, daljši mostovi so
• avtodomarjev je veliko
• srečali smo le en slovenski avto s strešnim šotorom
• govorijo odlično angleško, na celinskem delu pri meji z Nemčijo, pa tudi odlično nemško
• povsod kar pogosto piha